+386 3 818 33 20 - Vrtec Podčetrtek, Trška cesta 66, 3254 Podčetrtek os-podcetrtek@guest.arnes.si

SVETOVALNI KOTIČEK

je namenjen predvsem staršem in otrokom. Z raznimi prispevki, nasveti, novimi izzivi , spletnimi povezavami… vas bomo seznanjali z vsebinami, ki se navezujejo na naše delo.

Na tej strani lahko najdete pobarvanke za najmlajše, risanke… in učne liste. STRAN ZA OTROKE

STAROST

GOVOR IN JEZIK

ODZIVI

KDAJ SMO LAHKO ZASKRBLJENI

Od rojstva do 6 mesecev

Se smeje, joče, izpušča različne glasove, vzpostavlja očesni kontakt,začne čebljati in z glasom izraža jezo. Na zvok in govor se odziva z gibi telesa , obrača se v smeri zvoka, posnema glasove odraslih, čeblja in pojavi se intonacija Kadar okolica ne komunicira z otrokom,kadar gre za težave pri hranjenju
( težave s sesanjem in požiranjem), otrok je večino časa tiho, tudi ko je sam, ne reagira na hrup, je preveč miren ali pretirano joka.
6 do 12 mesecev Oponaša različne glasove , posnema vokalizacijo odraslih, uporablja 1-2 besedi Posluša, ko mu govorimo, razume »ne«, se odziva na svoje ime , prepozna nekaj vsakdanjih besed. Ni glasovne in interaktivne igre z odraslimi, ne reagira na vprašanja : »Kje je..?«, ne uporablja glasovnih intonacij.
12 do 24 mesecev Uporablja nekaj razumljivih besed, pogosto »govori« z ljudmi in igračami, za izražanje potreb   uporablja besede, širi besedišče, povezuje besede v preproste stavke, sebe kliče z imenom.

Pokaže dele telesa, razume preprosta navodila , posluša pravljice,pesmice, rime, izpolnjuje dvojna navodila: «Daj kocko v škatlo«.

govor 1

Ne razume enostavnih navodil in vprašanj,ne uporablja govora ali gest, ne posnema govora odraslih, ne uporablja razumljivih besed, ne uporablja besed za zadovoljevanje potreb.
2 do 3 leta Pri govoru poveže 2 do 3 besede, starši ga razumejo, postavlja vprašanja
( »kaj«,«kje«), uporablja nikalnico v povedi.
Razume sestavljeno navodilo : » Poberi žogo in jo vrzi v koš.« Razume določena razmerja in razlike ( veliko-majhno …) Ne povezuje besed v povedi, starši njegov govor težko ali sploh ne razumejo, ne postavlja vprašanj, njegov govor je za okolico nerazumljiv, ne postavlja kratkih vprašanj.
3 do 4 leta Odgovarja na vprašanja : kaj, kdo, kje, zakaj…, razvijajo se številni pojmi in barve, besedišče se hitro širi, uporablja sestavljene povedi z nekaj slovničnimi napakami. Igra se domišljijske igre in pri tem veselo govori, pripoveduje, kaj je delal, govori tekoče, brez ponavljanj glasov, zlogov ali besed. Govor je nerazumljiv, slabo razume preproste povedi, ne postavlja vprašanj, ne zna pripovedovati, ne razume sestavljenih povedi, pogosto namesto odgovora ponavlja vprašanja odraslih.
4 do 5 let Večino glasov izgovarja pravilno, uporablja več zaimkov,pridevnikov, govori tekoče z nekaj napakami v izgovorjavi in v slovnici.

Posluša zgodbe in pravljice, odgovarja na preprosta vprašanja in uživa v pripovedovanju.

govor 2

Govor je netekoč, nerazumljiv, ima težave v sporazumevanju z vrstniki, ne zna pripovedovati, veliko glasov še ne izgovarja pravilno,
5 do 6 let Uporablja sestavljene povedi, ki so slovnično pravilne z bogatim besediščem. Vse glasove pravilno izgovarja. Pri govoru upošteva slovnična pravila, zanima ga branje in pisanje, poskuša prebrati svoje ime,večje  napise … Ima težave pri izgovorjavi, niti z najpreprostejšimi stavki ne more povedati kratke zgodbe, njegov govor je slovnično nepravilen.
Povzeto po  literaturi : Darinka Žnidarič : Otrokov govor, ZRSŠŠ , Ljubljana 1993, priredila : Nastja Brezinščak, logopedinja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Povedali bi vam radi, kako pomembno je branje za duševno zdravje in razvoj vašega otroka.
Nikoli ni prezgodaj, da otroku pripovedujete ali berete. Majhen otrok sicer ne razume pomena besed, uživa pa v ritmu,  melodiji in rimah, lepo mu je z vami, ker ga imate radi in skupaj z vašo ljubeznijo doživlja lepoto besed. Dojenčku pripovedujte prve pesmice, se pogovarjate z njim, medtem ko ga hranite in negujete. Pojte uspavanke, ko ga umirjate in želite, da bi zaspal. Ko bo otrok sam sedel in segal po različnih predmetih,  mu boste dali v roke prve knjige, kartonke in igralne knjige. Otrok bo opazoval slike in vi mu boste pripovedovali, «kaj je to«. Kmalu nato mu boste začeli pripovedovati in brati prve pravljice…

Branje otroku vsestransko koristi,saj spodbuja njegov čustveni, socialni in intelektualni razvoj.

Najnovejša dognanja nevrologov namreč dokazujejo, da branje spodbuja razvoj celic otrokovih možganih v celoti, tako leve kot desne polovice.

Zaupnost, ki se rojeva ob branju knjig, krepi čustvene vezi s starši.

Zato si tako globoko zapomnimo tolažilno naročje, v katerem so nas ujčkali, ko so nam brali kot otrokom. Zgodbe, ki smo jih slišali v otroštvu, ostanejo z nami celo življenje in so  tesno povezane s spominom na tiste, ki so nam jih pripovedovali.

Branje otrokom pa dobro vpliva tudi na starše. Medtem ko imamo v naročju otroka in mu beremo, se namreč ustvarja čudovita oaza čustvene topline, kar je v sodobnem  svetu dragoceno tako za odraslega kot za otroka.

Znanstveniki so dokazali, da imajo otroci, ki jim starši v prvih treh letih življenja berejo in se pogovarjajo z njimi močnejši temelj za uspešno branje in učenje v kasnejšem življenju.

Ob branju pravljic, pesmic in zgodbic otrok uživa in doživlja estetsko ugodje. Ta estetski pradoživljaj nanj močno vpliva in je pogoj za njegovo kasnejšo literarno-estetsko dojemljivost. Ob branju se otrok uči novih besed in pojmov ter osvaja znanja z različnih področij.

Branje je torej preprost in hkrati zabaven način,da izboljšamo otrokovo duševno zdravje in mu povečujemo možnosti za svetlejšo prihodnost.

Želja po knjigah je privzgojena potreba; ključni dejavnik bralne kulture pa je dosegljivost knjige. Da se otrok in knjiga sploh srečata, je potreben odrasel posrednik. Bodite najprej in predvsem to vi, dragi starši!

Vsaka stran knjige, ki jo starši preberemo skupaj z otroki, požene korenine v naših srcih. Vezi, ki nastanejo med starši in otroki na tak način, so močne in dolgotrajne. In želja nas vseh je, da bi se te vezi ohranile tudi v težjih, zahtevnejših obdobjih otrokovega življenja. Čim močnejše so se spletle v najnežnejšem otroštvu, toliko manj možnosti je, da bi se lahko kdaj pretrgale.

Povzetke po zloženki ( ZPMS): Zibelka branja, pripravila šol. svet. del. Mojca Vrešak